Že v  tradicionalni arhitekturi so znani primeri ozelenjenih streh zlasti iz skandinavskih dežel, kjer je bila zatravljena streha pomembna pri uravnavanju toplote v notranjih prostorih hiše.

V novejšem času postajajo zelene strehe ne samo popularne temveč ponekod tudi zakonsko predpisane. Nadomeščanje izgubljenih zelenih površin zaradi urbanizacije rešujejo v Nemčiji z zakonskimi določili. V tem smislu družba zakonsko podpira graditev zelenih streh ter zagotavlja subvencije pri gradnji, znižanje pristojbin za uporabo kanalizacijskega omrežja in podobno. Ozelenjene strehe postajajo vse pomembnejše tudi v sredozemskem območju, poleti znižujejo temperaturo v notranjosti objektov.

Z okoljskega vidika je vsaka, še tako majhna zelena površina v mestu, pomemben del zelenega sistema ter prispeva k večji bivanjski kakovosti v smislu trajnostnega razvoja.

Socialna in psihološka vloga strešnih vrtov
Stik z naravnim okoljem zagotavlja sprostitev, fizično in mentalno regeneracijo ter boljše počutje, v smislu možnosti za zagotavljanje rekreacije, aktivnega vrtnarjenja, terapevtske sprostitve in počitka v zelenem, čeprav v urbanem okolju.

Ekološka in okoljska vloga strešnih vrtov
Zeleni strešni sistemi vplivajo na razporeditev padavinske vode in s tem zmanjšanje obremenitve mestnega kanalizacijskega omrežja, zmanjšanje učinka toplotnega jedra v mestih, usmerjanje zračnih mas in absorpcijo polutantov, kar so nedvomno pomembni dejavniki za podrobnejši razmislek o njihovem vključevanju v mestno zeleno strukturo.